Prihodnost je v tehnološko napredni in “pametni” infrastrukturi

Občina ima v lasti infrastrukturna podjetja, kot so Kenog, Komunala in VIK. Ta se morajo smiselno povezati in oblikovati skupno strategijo razvoja občinske infrastrukture v sled dolgoročni tehnološki prenovi ter cenovni dostopnosti infrastrukturnih storitev (voda, kanalizacija, čistilna naprava, ogrevanje, ravnanje z odpadki). Goriška komunalna podjetja morajo skupaj uvajati najnaprednejšo tehnologijo, energetsko učinkovitost in okoljske standarde. Enotna in napredna infrastrukturna platforma mora postati zgled drugim lokalnim skupnostim po Evropi. Priložnosti se odpirajo predvsem na področju senzorike (t.i. internet stvari), zlasti omrežij, alternativnih energentov (virov toplote) ob širitvi daljinskega ogrevanja, kot tudi naprednih oblik mestnega sistema ogrevanja. Vodovodno-kanalizacijske storitve ter ogrevanje je potrebno poceniti, saj so sedaj položnice med najvišjimi v državi.
 
CILJI:

• tehnološko napredna in energetsko varčna občinska infrastruktura na podeželju in v mestu,
• okolju prijazni in vzdržni sistemi ravnanja z odpadki, ogrevanja in drugih storitev,
• cenovno dostopna komunalna infrastruktura (zlasti vodovodno-kanalizacijske storitve).

 
UKREPI:

• znižanje cen vodovodno-kanalizacijskih storitev – najprej s subvencijo, nato pa z optimizacijo ravnanja z občinsko infrastrukturo in poslovanja podjetja VIK,
• ustanovitev skupne platforme vseh treh občinskih podjetij: Kenog, VIK, Komunala s ciljem razvoja, optimizacije in pocenitve storitev,
• oblikovanje investicijskega načrta za širjenje omrežja daljinskega ogrevanja in priklapljanje javnih zgradb in novogradenj na ta sistem ter oblikovanje načrta za zmanjšanje izgub,
• ustanovitev skupnega inovacijsko-razvojnega centra Komunale, VIK-a in Kenoga, ki bo v sodelovanju z drugimi subjekti (univerze, podjetja …) razvijal nove “pametne” tehnologije za izboljšanje infrastrukturnih storitev (vzpostavitev nadzora nad opravljanjem storitev; vzpostavitev sistemov, s katerimi bodo pristojna podjetja lahko sledila potrebam po določenih storitvah ter sproti uravnavala dobavo storitev),
• vzpostavitev skupne projektne platforme s podjetji, univerzo in organizacijami, ki delujejo na relevantnih tehnoloških področjih,
• aktivna podpora vzpostavitvi projektnega sodelovanja z lokalnimi šolami (zlasti poklicno in tehniško usmerjenimi) za usposabljanje, kompetence in vključevanje mladih v razvojne projekte.