Otroški živžav daje mestu življenje

Živimo v dobi, ko se otroci vse pogosteje že zelo zgodaj navajajo na virtualne dražljaje s pametnih naprav in preveč časa preživijo za zasloni, namesto na zraku, v spontani igri med vrstniki. S tem problemom se srečuje vsa zahodna civilizacija, vendar smo ob tem, da ga prepoznavamo in o njem razpravljamo, na dobri poti k rešitvam oziroma vrnitvi otrok h koreninam, na igrišča, kjer otroška razposajenost in domišljija spodbujata gibanje in aktivno preživljanje prostega časa, kar je ključno za zdrav razvoj malčkov. Sodoben javni prostor mora tako biti uporaben, varen, dostopen in vključujoč za otroke vseh starosti, pri čemer otroci potrebujejo veliko več kot zgolj urejena igrišča. S strategijo, da otroci aktivno oblikujejo svoje okolje, postane mesto, prijazno otrokom, hkrati tudi mesto prijazno vsem generacijam.

CILJI:

• sodobna infrastruktura institucionalnega varstva otrok,
• ustvariti pogoje, da se bodo otroci spet radi in veliko igrali na odprtih površinah mesta,
• zagotoviti pogoje za kvalitetno otroštvo otrok s posebnimi potrebami (gibalno ovirani, z avtističnimi motnjami, slabovidni, z motnjami sluha in govora, z motnjami v duševnem razvoju, čustvenimi ali vedenjskimi motnjami …),
• varne poti po mestu, ki jih otroci uporabljajo za dostop do njim pomembne mestne infrastrukture,
• omogočiti kakovostno preživljanje prostega časa s spodbujanjem različnih aktivnosti, namenjenih otrokom,
• zagotoviti kakovostno varstvo otrok v mestu preko vsega dne.

 
UKREPI:

• prenova vrtcev in šol v skladu s potrebami,
• projekt ˝pešbus˝ skozi vse leto,
• vključitev skupin (krajinskih) arhitektov, ki se ukvarjajo z načrtovanjem otrokom prijaznih mest (npr. društvo Pazi!Park), v urbanistično prenovo mesta,
• prenova in oživitev obstoječih igrišč za športe z žogo (preplastitve, postavitev pitnikov z vodo, urejanje klopi),
• oživitev degradiranih območij v mestu z izgradnjo pokritega otroškega igrišča za igro na prostem v deževnih dneh ter otroške ˝pumptrack˝ steze (npr. na neuporabljeni betonski ploščadi na Ulici Gradnikove brigade),
• oblikovanje delovne skupine z namenom povezovanja institucij, ki skrbijo in vzgajajo otroke s posebnimi potrebami, identifikacije področnih problemov in implementacije ustreznih rešitev,
• prenova javne razsvetljave pločnikov in prehodov za pešce, predvsem na šolskih poteh in v bližini za otroke in njihove dejavnosti pomembne infrastrukture,
• omogočanje aktivnega preživljanja prostega časa tudi otrokom iz socialno ogroženih okolij,
• identifikacija potreb staršev glede varstva otrok v popoldanskem in večernem času (glede na novodobne podaljšane delovnike) in zagotovitev službe za izvajanje varstva.

Mladi so prihodnost mesta

V Goriški.si smo izdatno prispevali k oblikovanju kakovostne lokalne mladinske strategije za petletno obdobje. Strategija je v sklepni fazi priprave in obsega vrsto ukrepov, ki bodo bistveno pripomogli k izboljšanju položaja mladih v občini na področju zaposlovanja, reševanju prvega stanovanjskega problema, vključevanju mladih v procese odločanja in k drugim za mlade pomembnim področjem, vključuje pa tudi finančne ocene, ki jih bo za uresničevanje ukrepov občina primorana zagotoviti v letnih proračunih. Z izvajanjem strategije želimo na Goriškem ustvariti okolje, v katerem bodo mladi želeli graditi svojo prihodnost, izpolniti svoje sanje, izkoristiti potenciale, ustvariti kariero ter si zgraditi dom. Od angažiranih, avtonomnih in izobraženih mladih bo namreč odvisen sijaj Nove Gorice v prihodnje.
CILJI:

• oblikovanje privlačnega okolja za mlade, ki jih bo spodbudilo k ustvarjanju svoje prihodnosti na Goriškem.

 
UKREPI:

• sprejetje kakovostne občinske mladinske strategije,
• imenovanje delovne skupine za spremljanje izvajanja ukrepov, ki so opredeljeni v mladinski strategiji, še zlasti:
  • ukrepi s področja stanovanjske politike (glej sklop Stanovanja)
  • ukrepi s področja zaposlovanja (glej sklop Gospodarstvo)
  • podpora pri ustanovitvi coworking prostora,
  • subvencije podjetjem za dolgoročno zaposlovanje mladih,
  • ustanovitev komisije za mladino,
  • administrativna in operativna podpora ustanovitvi mladinskega sveta.

Če bi mladost vedela, kar ve starost, in starost zmogla, kar zmore mladost…

Starostniki so neverjetna zakladnica znanja, izkušenj in modrosti. So predstavniki generacije, ki je gradila naše mesto in ustvarjala utrip v njem. Naloga tistih, ki stopamo za njimi, je poskrbeti za njihovo dostojno starost ter se jim na ta način zahvaliti za vse, kar so v preteklosti za naše okolje storili. V Novi Gorici predstavljajo starostniki 20 % prebivalstva. Med najpomembnejše ukrepe občine na področju skrbi za starostnike zagotovo sodi optimalno zagotavljanje socialnih storitev oz. t.i. koncept kombinirane blaginje (welfare mix), ki pomeni povezanost in sodelovanje različnih družbenih institucij in ureditev, pri čemer imata neprofitno volonterski in neformalni sektor enakovredno vlogo, kot jo imata javni in profitni sektor. Poleg tega mora občina poskrbeti za primerne in oskrbovane stanovanjske enote, z izvajanjem raznovrstnih ukrepov spodbuditi aktivno starost, medgeneracijsko sodelovanje ter preplet mladostne energije in starostne modrosti.
 
CILJI:

• občanom zagotoviti dostojen prehod med življenjskimi obdobji,
• v prvem obdobju starosti zagotoviti možnosti druženja, potrjevanja lastne vrednosti, spodbujati samostojne odločitve, nuditi potrebne informacije,
• pri bolj onemoglih zagotoviti osnovne življenjske potrebe (hrana, higiena, dom, prevoz, pogovor…) v obsegu, kot jih vsak posameznik potrebuje,
• zagotoviti oskrbo in druge storitve, da starostniki čim dlje ostanejo v domačem bivalnem okolju,
• cilji na področju stanovanjske politike (glej sklop Stanovanja),
• spodbude medgeneracijski solidarnosti,
• vključevanje starejših v občinske aktivnosti,
• bivanje mladih in starejših občanov v sožitju.

 
UKREPI:

• administrativna podpora ustanovitvi Hiše dobre volje oz. centra za demenco na Erjavčevi ulici,
• mobilne storitve (zagotavljanje prevoza in spremstva starostnikov po opravkih, k zdravniku z občinskimi avtomobili),
• vzpostavitev sistema prostovoljstva in medgeneracijskega sožitja vključno z organiziranimi hišnimi obiski mladine pri starostnikih,
• izboljšana služba pomoči na domu, sodelovanje med socialno oskrbo in socialnim servisom, aktivna promocija in široko dostopne storitve na domu po meri uporabnikov,
• izgradnja nove skupnosti namenskih stanovanj za starejše z različnimi stopnjami nudene pomoči in oskrbe,
• projekt Sobivamo - učvrstitev in promocija možnosti združevanja starejših ljudi v skupna stanovanja in hiše z možnostjo subvencioniranega adaptiranja (nižji stroški, večja solidarnost, manjša nevarnost in konstanten dostop pomoči …),
• urbanistični načrt, ki bo prostorsko povezal generacije in tako omogočil programe prostovoljstva in vzajemnosti (vključno s študentskimi bivališči ob oskrbovanih stanovanjih),
• storitve na daljavo in telefonska linija za družbo starostnikom,
• vzpostavitev dnevnih in medgeneracijskih centrov,
• vključevanje starejših v organizacijo oz. njihovo sodelovanje na občinskih dogodkih in prireditvah.

Invalidi kot enakopravni predstavniki družbe

Invalidi so del družbe. S svojo izkušnjo in znanjem, ki ga skozi izkušnjo pridobijo, so lahko svetel zgled ostalim, kaj se da, če se hoče. Kljub dejstvu, da je novogoriška občina prejela listino občine po meri invalidov, so ti še vedno v neenakopravnem položaju. Številne javne ustanove še vedno nimajo urejenih ustreznih dostopov za invalide. Mestne ulice, pločniki in prehodi za pešce so marsikje invalidom neprijazni. Številnim parkirnim mestom za invalide navkljub je očiten brezbrižen odnos mnogih ljudi brez vsakršnih zdravstvenih omejitev, ki takšna parkirna mesta zasedajo ali pa z napačnim parkiranjem invalidom onemogočajo prehode. Oskrbovana stanovanja so invalidom nedostopna, v kolikor ne izpolnjujejo starostnega pogoja 65 let. Naloga občine torej je, da kljub prejeti listini invalidom še naprej prisluhne, odpravlja črne točke mobilnosti invalidov v mestu, pristopi k reševanju njihove oskrbe ter jih z uvedbo raznih ukrepov enakovredno vključuje v družbo.
 
CILJI:

• cilji s področja starostnikov, smiselno prilagojeni invalidom (zagotavljanje osnovnih potreb, aktivnosti na področju socialnega vključevanja, oskrba, pomoč na domu, stanovanja),
• enakopravna obravnava invalidov pri oblikovanju občinskih politik,
• spodbude zaposlovanja invalidov,
• krepitev spoštovanja in razumevanja drugačnosti in invalidnosti.

 
UKREPI:

• ukrepi s področja starostnikov, ki kot posebno skupino obravnavajo invalide,
• sofinanciranje zaposlovanja invalidov,
• prilagoditev dostopov za invalide v vse javne ustanove (v sodelovanju z invalidi),
• izdelava in izvedba celostnega načrta za postavitev klančin v mestu, ki so premagljive z vozički, skuterji, hoduljami,
• več parkirnih mest za invalide,
• okrepljen nadzor in dosledno kaznovanje kršiteljev reda na parkirnih prostorih za invalide, na prehodih s pločnika na cesto in obratno,
• organizacija aktivnosti za ozaveščanje prebivalstva o invalidnosti in potrebah invalidov,
• adaptacija stanovanj, namenjenih invalidom, ki lahko živijo sami ali z ustrezno pomočjo na klic,
• vzpostavitev in sofinanciranje spremstva invalidom na prireditve (brezplačne prireditve za spremljevalca),
• izgradnja dvigal v šolah in spodbude za gradnjo dvigal v večnadstropnih stavbah, blokih (ukrep je namenjen tudi starostnikom).

Stiska posameznika je tudi stiska skupnosti

Občina mora posebno pozornost nameniti lajšanju težav na rob potisnjenih družbenih skupin – priseljencev in manjšinskih skupnosti, socialno ogroženim, brezdomcem, odvisnikom. Na področju sociale je zlasti pomembno povezano in usklajeno delovanje pristojnih ustanov (Center za socialno delo, Mladinski center, Zveza prijateljev mladine, Dom upokojencev, dobrodelne organizacije in društva). Za lažjo integracijo v okolje morajo priseljencem in njihovim otrokom biti na voljo prilagojeni tečaji slovenskega jezika in zaradi neznanja jezika dodatne inštrukcije, obenem je pomembno tudi ohranjanje njihovih običajev in kultur. Dolgotrajno brezposelni potrebujejo resocializacijo in reintegracijo v aktivno socialno okolje – tem posameznikom mora občina ponujati priložnost, da s koristnim delom pridobijo občutek samozaupanje, samozavesti in pozitivne samopodobe. Za socialno ogrožene predstavlja pomembno obliko pomoči brezplačna pravna pomoč, za ljudi brez zdravstvenega zavarovanja pa storitve pro bono ambulante. Brezdomcem ogromno pomeni že topel obrok, ki ga lahko zagotovimo s pomočjo neporabljenih obrokov iz vrtcev, šol in zasebnih ponudnikov. Zagotovitev preprostega, a urejenega prenočišča pomeni še korak naprej. Posebno poglavje je odvisnost, ki jo je potrebno nujno destigmatizirati, nato pa pristopiti k obvladovanju in celovitemu reševanju problematike. Na vseh naštetih področjih bo občina v okviru svojih institucij izboljšala in spodbudila izvajanje teh aktivnosti oz. samostojno pristopila k njihovi organizaciji.
 
CILJI:

• boljša povezanost ustanov, ki delujejo na socialnem področju,
• učinkovita spodbuda, integracija in aktivacija dolgotrajno brezposelnih oseb,
• pravna pomoč socialno ogroženim,
• učinkovita integracija in socializacija priseljencev in manjšinskih skupnosti,
• blaženje stisk brezdomcev in drugih ogroženih skupin ter krepitev solidarnostne skupnosti,
• zmanjšanje števila odvisnikov.

 
UKREPI:

• opredelitev ključnih socialnih problemov v občini ter izdelava celostne strategije s socialnega področja,
• postavitev in vzdrževanje javnega hladilnika (kamor lahko občani odlagajo presežke hrane),
• organizacija brezplačnih tečajev slovenščine in dodatnih ur brezplačne učne pomoči za priseljence,
• finančna podpora manjšinskim kulturnim društvom,
• ustanovitev pisarne za brezplačno pravno pomoč občanom,
• finančna, logistična in strokovna podpora delovanju pro bono ambulante,
• ustanovitev dnevnega centra za brezdomce s toplim obrokom,
• okrepitev aktivnosti za boj proti odvisnostim,
• postavitev ˝varne˝ sobe.

​Razvoj zdravstvenih storitev

Pri vprašanju zdravja se srečamo vsi - najmlajši, mladi, delovno aktivni, stari, bogati, revni, na rob odrinjeni. Kvalitetna zdravstvena oskrba prebivalcev mora biti eden od temeljev razvoja regije. V sodelovanju z državno oblastjo in lokalnimi organizacijami, ki skrbijo za zdravje prebivalstva, si mora občinska uprava prizadevati in z implementacijo ustreznih ukrepov spodbujati razvoj kvalitetnih zdravstvenih storitev, izobraževalnih programov, preventivnih zdravstvenih programov, si prizadevati za sodelovanje pristojnih institucij, vključevanje podjetij ter na ta način ohranjati ugodne javnozdravstvene kazalnike glede na preostale dele države.
 
CILJI:

• okrepiti osrednjo vlogo zdravstvenega doma v zdravstveni oskrbi prebivalcev na primarnem nivoju,
• okrepitev zaupanja prebivalstva v regionalno bolnišnico,
• učinkovita podpora strokovnemu razvoju zdravstvenih ustanov in izobraževanju zaposlenih v zdravstvu,
• dejavnosti za krepitev in ohranjanje zdravja otrok in starostnikov,
• skrb za ozaveščanje prebivalstva vseh starosti s področja zdravja, gibanja za zdravje in odvisnosti.

 
UKREPI:

• okrepljeno sodelovanje z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje OE Nova Gorica in uvedba dodatnih lokalnih programov s področja preventive in krepitve zdravja s pomočjo evropskih sredstev,
• redna koordinacija, proaktivno in usmerjeno delovanje občinskih predstavnikov v svetih zdravstvenih zavodov,
• nadaljevanje in krepitev sodelovanja z zdravstvenimi ustanovami z druge strani meje s poudarkom na konkretnih skupnih projektih (čezmejno naročanje),
• ustanovitev sklada za pomoč pri nakupu medicinske opreme v sodelovanju z lokalnimi podjetji,
• občinske subvencije za nekatera neobvezna cepljenja (klopni meningoencefalitis).