Zgodovinski preskok v urbanem razvoju goriškega somestja

Nova Gorica je nastala na osnovi vizije, politične volje in zanosa mladinskih brigad. Imeli so drzne načrte in verjeli v njihovo uresničitev. Čas je za novo vizijo, nove cilje in nov cikel urbanega razvoja. Poleg potrebe po ureditvi mesta, revitalizaciji degradiranih con, novih stanovanjih za mlade, varovanih stanovanjih, kolesarskih stezah, je tokat izziv zlitje sosednjih mestnih jeder v eno urbano celoto. Gorica in Nova Gorica sta se v drugi polovici 20. stoletja večinoma razvijali druga mimo druge. Po vključitvi Slovenije v EU se je na območju bivše meje sprostilo veliko območje zelenih površin, ki so vse do danes ostale po večini prazne in neizkoriščene. Naj prav to območje postane nov centralni prostor, ki povezuje obe urbani jedri v novo prizorišče javnega življenja, prepleten s peš in kolesarskimi potmi ter z revitaliziranim parkom. Projekt Evropske prestolnice kulture (EPK) je odlična priložnost za pospešitev urbanističnega preporoda Goric.

​CILJ:
  • celovita in dolgoročna urbanistična strategija, ki je temelj razvoju somestja k skupni urbani celoti,
  • pretočna in integrirana cestna infrastruktura kot glavni predpogoj bodočemu razvoju somestja,
  • oživitev železniške proge (vključno z mednarodno povezavo s centralno goriško postajo) in vzpostavitev prehodnosti/prečkanja njene trase (ena glavnih preprek boljši integraciji cestne mreže Gorice in Nove Gorice je železniška proga vzdolž bivše meddržavne meje in železniška postaja v Novi Gorici s pripadajočimi odvečnimi industrijskimi tiri, ki prekinjata obe cestni/kolesarski/peš mreži in delita urbano tkivo obeh mest na dvoje,
  • vzpostavitev novega zelenega centra somestij Goric – zelenih površin med Kostanjevico, Goriškim gradom in Semeniščem, vključno z vilo in parkom Rafut (dolgoročno bo območje treh gričev povezano v integriran sistem zelenih površin z novimi dostopi, sprehajališči in kolesarskimi potmi, s tem nastane nova mestna promenada in prizorišče javnega dogajanja, v prvi fazi pa urediti območje med Kostanjevico, parkom Rafut in Goriškim gradom),
  • urejen gozd Panovec, ki se povezuje v novi centralni zeleni trikotnik obeh mest z vilo in parkom Rafut kot osrednjim javnim prostorom,
  • urejene sklenjene zelene površine z različnimi športno-rekreacijskimi vsebinami in parkovnimi zasaditvami, ki se nadaljuje ob vznožju Kostanjevice in se na jugu naveže na obstoječe parkovne površine palače Coronini Cromberg in Ljudskega vrta,
  • zapolnitev praznih in degradiranih prostorov v mestu s športnimi in drugimi ustvarjalnimi vsebinami,
  • dolgoročni načrt razvoja in namembnosti degradiranih površin ob železnici med solkansko železniško postajo in tunelom.
 
Ukrepi:
  • oblikovanje mešane skupine urbanistov in arhitektov iz obeh Goric, ki bo bdela nad snovanjem skupnega urbanističnega načrta;
  • izgradnja novih čezmejnih cestnih, kolesarskih in peš povezav ter parkovnih ureditev med Novo Gorico in Gorico, ob katerih se bodo nizali novi projekti obeh mest,
  • vključitev koordinacije za EPK v urbanistično načrtovanje in prioritetna obravnava obmejnega območja v smislu konkretnih načrtov revitalizacije prostora, umestitve javnih vsebin (zlasti kulturnih) in cestnih/kolesarskih/peš povezav,
  • obnova vile in parka Rafut,
  • natečaj za vsebino vile in parka Rafut,
  • projektiranje in vzpostavitev sprehajališč in kolesarskih poti skozi NOVO zeleno jedro somestja Goric,
  • postavitev ˝pump track˝ steze na ulici Gradnikove brigade,
  • širitev čezmejne družabno-rekreacijske cone ob Kolodvorski ulici. 
 
Dolgoročnejši cilji:
  • območje industrijske cone ob železniški progi:
    • širitev tehnološko-obrtne cone v Solkanu na območje degradirane industrijske cone ob železnici (Centralni obrati, Livarna, majske poljane …) v nov tehnološko-univerzitetni pol mesta,
  • nova železniška postaja:
    • vzpostavitev novega intermodalnega pola na območju Kolodvorske ceste, ki obsega prenovo železniške postaje, novo avtobusno postajo in most za pešce v osi Rejčeve ulice, ki omogoča enostavnejši prehod čez tire v smeri proti zahodu, s katerim se vzpostavi nova vstopna točka v mesto,
  • območje mejnega prehoda Rožna Dolina:
    • Zaradi dobrih cestnih in železniške povezave nudi ta cona priložnost za izgradnjo centra za večje dogodke, kot je sejmišče, športna dvorana ali podobne skupne vsebine somestja.